Slovenija podpira podaljšanje upravičenosti stroškov za kohezijska sredstva

S tem bi omogočili dokončanje začetih projektov in porabo vseh dodeljenih sredstev. Nekatere članice, predvsem neto plačnice v proračun EU, naj bi že izrazile pomisleke glede predloga. V pobudi poleg Slovenije sodelujejo še glavna pobudnica Slovaška, Poljska, Češka, Madžarska, Hrvaška, Bolgarija in Romunija. Slovenija sicer ni med najbolj problematičnimi državami, ki ne bi počrpale sredstev iz sedanjega finančnega obdobja, vseeno pa to pomeni dodatno varnost, saj obstaja veliko morebitnih razlogov, da se določeni projekti ne izvedejo v predvidenem času, je dejal veleposlanik Slovenije pri EU Rado Genorio.

Veleposlanik Genorio je na zasedanju sicer izpostavil, da je treba evropsko kohezijsko politiko, ki je ena ključnih za spodbujanje rasti in zaposlovanja ter za mnoge članice edini vir investicij, vključiti v proces usklajevanja ekonomskih politik v EU, torej v evropski semester. Evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu je na zasedanju Sveta za splošne zadeve, posvečenem koheziji, povedala, da je komisija že potrdila vseh 28 partnerskih sporazumov, do konca leta pa načrtuje potrditev več kot polovice od skupno 205 operativnih programov. Partnerski sporazumi in operativni programi so ključni dokumenti, v katerih članice opredelijo črpanje evropskih sredstev. Vsaka članica pripravi en partnerski sporazum, operativnih programov pa lahko ima več; Slovenija ima enega. Evropska komisija je Sloveniji konec oktobra že potrdila partnerski sporazum za obdobje 2014-2020.

Operativni program je vlada sprejela pred nekaj dnevi, Slovenija naj bi ga komisiji formalno oddala ta teden, a usklajevanja z Brusljem potekajo že več kot dve leti. Komisarka je na vprašanje, ali je mogoče pričakovati potrditev slovenskega operativnega programa do konca leta, odgovorila, da bodo poskušali čim več operativnih programov potrditi do konca leta, a nikakor ne nameravajo žrtvovati kakovosti.