SBC - GIZ

"Podjetnike smo odrinili na rob družbe. Zaradi peščice slabih primerov nas kriminalizirajo," opozarja predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Joc Pečečnik in svari, da je utopično pričakovati od države, da bi pomagala vsem, ker to vodi v bankrot.

"Prava pot je, pomagaj si sam in država ti bo pomagala," je prepričan Pečečnik, ki obsoja negativno stališče do podjetnikov. "Mi smo proti revščini, a države ponujajo rešitve tistim, ki sami niso dosegli ničesar," je bil kritičen.

Pečečnik meni, da javnost ni ustrezno seznanjena z razmerami podjetnikov. "V medijih je vse več cenzure in polarizacije, kar preprečuje realne obravnave pravih težav. Predlagam, da se s politiko začnemo pogovarjati, kako ustvarjati stroške in kako jih zmanjšati. Nikoli  nisem slišal od politike, kako zmanjšati nepotrebne državne stroške."

Pred 30 leti je bila Evropa vodilna, danes pa …

"V svetu se dogajajo tektonske spremembe," je na Festivalu podjetništva, ki ga je organiziral SBC, povedal Igor Akrapovič, prvi mož avtomobilske uspešnice Akrapovič. "Pred 30 leti je bila Evropa vodilna, a so takrat zaradi večjih dobičkov vse prestavili na Kitajsko. To je bilo napačno."

Eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov je opozoril, da je "vojna v središču Evrope razkrila tudi energetsko šibkost v Evropi." Ne dvomi, da so največje žrtve te šibkosti prav podjetja, in opozarja: "Ko bodo začeli odpuščati v Nemčiji, se bo to poznalo tudi pri nas."

Akrapovič je spomnil, da je še lani plačeval 50 evrov elektrike za en megawatt, zdaj pa 880. "Zakaj toliko, če je proizvodna cena megawatta elektrike iz Krškega od 35 do 40 evrov, iz Šoštanja pa 85 evrov?"

"Hočemo točno vedeti cene elektrike v naslednjem letu"

Obsoja, da je Slovenija v začetku leta prodajala poceni elektriko, ki jo mora zdaj drago plačevati. In kdo je kriv, smo ga vprašali. "Kriv je Bruselj, ki je vezal ceno elektrike na ceno plina. Eni brokerji so bili spretni, Nemčija in Francija sta elektriko kupili poceni, zdaj pa jo drago prodajata in nekateri so pri tem dobro zaslužili. Upamo, da se to ne bo ponovilo," je povedal Akrapovič.

Gospodarstveniki si zelo želijo, da bi jim vlada točno povedala, kolikšna bo cena elektrike v naslednjem letu. Subvencij ne vidijo kot najboljšo rešitev, ker jih vidijo kot zapletene in neuporabne. "To je, kot če bi dobrega dirkalnega konja najprej ubil in mu potem prinesel najboljšo hrano," je povedal Jure Knez iz podjetja Dewesoft.

Akrapovič: Nujno potrebujemo drugi blok jedrske elektrarne

"Nujno je, da si v Sloveniji zagotovimo lastno energijo in zato ne smemo čakati s postavitvijo drugega bloka jedrske elektrarne," je odločen Akrapovič. "Če ne pohitimo, bomo zaostali za tistimi, ki že naročajo jedrske elektrarne in je sploh ne bomo dobili."

Opozarja še, da kar nekaj slovenskih podjetij že pridobiva svojo električno energijo iz dizelskih generatorjev. "Cena megawatta elektrike iz generatorja je 300 evrov, to je manj od najugodnejše trenutne ponudbe za elektriko. Mar želimo postati dežela starih generatorjev?""Hvala bogu, da so evropske direktive opredelile jedrsko energijo kot zeleno," mu je pritrdil Knez. "Visoki stroški energije onemogočajo razvoj, nagrajevanje zaposlenih … Izgub zaradi dragih energentov podjetja ne bodo več mogli prenašati."

Do višje minimalne plače prek ustvarjene dodane vrednosti

Knez tudi ni naklonjen splošnemu dviganju minimalne plače z ukrepi, pozdravlja pa pobudo gospodarskega ministrstva za stimulacijo inženirskih plač. "Naša minimalna plača je blizu povprečne Portugalske, višati je treba plače tistim, ki ustvarjajo dodano vrednost – dodana vrednost bo potem pomagala tudi višanju minimalne plače," je dejal Knez.

Podobno razmišlja tudi Akrapovič: "Proti dvigu minimalne plače nimam nič, a bi morali predvsem razmišljati, kje bomo čez pet ali deset let. Vsi pričakujemo recesijo in obdavčitev najuspešnejših zagotovo ni rešitev. Rabimo strategijo, ki je za Slovenijo najboljša."

"Marsikaj se bo drastično spremenilo, nihče ne ve natančno"

Igor Akrapovič je v pogovoru za Siol.net še pojasnil, zakaj meni, da bo naslednje leto slabše, česar se po njegovem mnenju številni, tudi vlada, še ne zavedajo. "Preprosto: trgi se ustavljajo. Naš ključni trg je Nemčija, tam pa je že 32 tisoč podjetij insolventnih. Njih je ta energetska kriza izjemno udarila, tako da pričakujemo signale naših partnerjev, da bodo zmanjševali proizvodnjo. Določene stvari se bodo res drastično spremenile, a nihče ne ve točno, ker se ogromno podjetij na te visoke cene elektrike ne more prilagoditi čez noč."

Energetsko intenzivna podjetja bodo postala nekonkurenčna. To priložnost bodo seveda pograbili tekmeci v Aziji in drugje, je posvaril: "Tako bomo, kot že v mnogih primerih, v čedalje slabšem položaju."

"Bruselj je včasih malo preveč oddaljen od realnosti"

Kje je rešitev in kaj lahko naredimo, smo še vprašali. "V Sloveniji se bomo morali nekako sami odločiti o politiki, ki ne bi smela dejansko zgolj poslušati evropskih direktiv. Zdi se mi, da je Bruselj včasih malo preveč oddaljen od realnosti – eden od njihovih največjih dosežkov, za kar so rabili tri leta in so ga pospremili z ovacijami, je, kateri polnilnik za telefone bomo uporabljali. Da, s tem smo res rešili vse težave."

Akrapovič pričakuje, da bo prišlo obdobje, ko bo začela vsaka država najprej skrbeti zase. "Mi smo majhni, lahko smo posledično tudi prilagodljivi in hitri, zato bi se dalo marsikaj narediti, seveda je pa treba sprejemati hitre odločitve."

Več si lahko preberete tukaj.

Predlog sedmega protikoronskega zakona med drugim predvideva možnost, da delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga, če izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, praviloma pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe.

Dogaja se namreč, da mladi ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. O tem pa delodajalec nima pravice odločati. "Menimo, da bi morala o nadaljevanju delovnega razmerja odločati tako delodajalec kot delavec," so Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

Predlagano rešitev podpirajo tudi v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC). Kot so zapisali, se delovno mesto ne bi prekinilo avtomatično, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pač pa le v primeru, da bo delodajalec ocenil, da delavca dejansko ne potrebuje več.

Na ta način se bodo lahko sprostila nekatera delovna mesta za mlade iskalce zaposlitve, še pravijo v SBC.

Sindikati rešitvi ostro nasprotujejo

Delodajalci se ne strinjajo z navedbami sindikatov, ki so že v ponedeljek ostro protestirali, da gre pri tem ukrepu za prisilno upokojevanje. Sindikati trdijo, da gre za zniževanje pravic in diskriminatorno obravnavo starejših delavcev. Poslance pozivajo, naj v nadaljnjem postopku te določbe iz zakonskega besedila črtajo.

Gre samo za to, da bi lahko o delovnem razmerju delavca, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, odločala tako delodajalec kot delavec, pa so pojasnili delodajalci.

Več si lahko preberete tukaj.

Izvršni direktor SBC Goran Novković je na današnji novinarski konferenci ocenil, da so podjetja glede na obete ob začetku epidemije v precejšnjem številu relativno optimistična, zato bi bilo dobro takšne razmere izkoristiti za ukrepe, ki bi najboljše spodbudili k še večji rasti. "Obstaja pa tudi skupina podjetij, ki so zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa še vedno izredno prizadeta, čeprav so bila pred epidemijo uspešna. Zato vlado pozivamo, da se jim posveti posebna pozornost, kot se je turistično-nastanitvenim," je po poročanju STA pozval Novković.

Predsednik SBC Jure Knez je opozoril, da boja s koronavirusom "še nismo dobili in stopamo v drugi polčas". Po svetu obstaja velika mera negotovosti, kaj se bo dogajalo do konca leta, nekatere panoge pa so bolj prizadete kot druge, zato potrebujejo pomoč. V Klubu slovenskih podjetnikov si želijo izboljšanja pogojev za zagotovitev dodatne likvidnosti podjetjem z državnim poroštvom in podaljšanje tega ukrepa do konca junija 2021. "Izdajanje posojil s poroštvom države v praksi ni zaživelo, zaradi različnih razlogov tudi ni veliko interesa, ker pa ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost, se mi zdi bistveno, da ta ukrep dejansko zaživi," je po navedbah STA ocenil Knez.

Industrija srečanj je ostala spregledana

V SBC predlagajo tudi brisanje pogoja padca prihodkov za več kot 10 odstotkov v letu 2020 glede na 2019 pri ukrepih subvencioniranja čakanja na delo. Lastnik in generalni direktor podjetja Lotrič meroslovje Marko Lotrič je dejal, da je vlada od sprva predvidenih treh milijard evrov iz prvega protikoronskega zakona po neuradnih informacijah doslej podelila le 1,1 milijarde evrov. Ne zdi se mu pošteno, da do pomoči ne bi bila upravičena podjetja, ki jim je z inovativnimi pristopi in vlaganjem v nove proizvode uspelo povečati prihodke. Direktor podjetja Špica International Tone Stanovnik pa je dodal, da je nepotrebno, da bi začela podjetja "prenašati" prihodke, da bi prejela pomoč, kot se je to dogajalo na Hrvaškem.

Direktor Jezeršek gostinstva Martin Jezeršek je dejal, da je kriza nišno prizadela podjetja. Ob tem je izpostavil industrijo srečanj, ki "nekako ne paše nikamor, temveč k različnim panogam", in je ostala spregledana, čeprav predstavlja okrog sedem tisoč delovnih mest. Letos naj bi izgubila 250 milijonov evrov neposrednih prihodkov, poroča STA.

Vavčerje predlagajo tudi za druge panoge

Zato v SBC predlagajo uvedbo vavčerjev za podjetja iz industrije srečanj, in sicer v višini 10 odstotkov njihovih lanskih prihodkov od prodaje. Poleg tega si želijo tudi razširitve koriščenja turističnih bonov za vstopnice pri ponudnikih ogledov naravne in kulturne dediščine državnega pomena in industrije srečanj ter podaljšanje možnosti njihovega koriščenja do 30. junija 2021.

Želijo si tudi uvedbe epidemioloških pravil za tuje delavce po vzoru nekaterih zahodnih držav, in sicer z dvakratnim testiranjem in krajšo karanteno. Med drugim so izpostavili težave gradbincev zaradi obvezne 14-dnevne karantene za tujce, saj naj bi tisti, ki obiščejo sorodnike v tujini, izgubili polovičen zaslužek, zato se raje odločajo za delo v drugih državah.

Dvig minimalne plače bi bil nevzdržen

SBC predlaga tudi zamrznitev določil zakona o minimalni plači, ki bodo omogočila dvig plač s 1. januarjem 2021, kar naj bi bilo v teh razmerah nevzdržno. Ustanovitelj in direktor podjetja Roto Štefan Pavlinjek je ocenil, da je bila sprememba zakona sprejeta v popolnoma drugačnih časih. "Če bomo dvignili minimalno plačo, bo to povzročilo seljenje delovnih mest iz Slovenije in naraščanje brezposelnosti.

Več si lahko preberete tukaj.