ENGROTUŠ d.o.o.

Ob koncu leta se tako med njimi vname boj za vsakega kupca, saj lahko trgovci bistveno izboljšajo poslovne rezultate za tekoče leto. Preverili smo, kdo je lani prepričal največ kupcev.

V Sloveniji je sedem velikih trgovskih verig, ki se ukvarjajo z maloprodajo blaga. Med največje se uvrščajo Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Eurospin, Jager in Tuš. Letos se jim je z nakupom šentjurskega podjetja Kea pridružil še hrvaški Studenac, ki ima v Sloveniji po njihovih navedbah velike načrte.

Čeprav bi morala vsa omenjena podjetja zakonsko že objaviti svoja letna poročila za leto 2023, tega še vedno ni storil Tuš oziroma matično podjetje Engrotuš. Pojasnili so nam, da podrobnosti poročila še vedno usklajujejo z revizorji. "Pričakujemo, da bo letno poročilo v kratkem na voljo za javno objavo," so nam odgovorili konec novembra.

Iz letnih poročil trgovskih družb je razvidno, da je prodaja v zadnjih treh letih vsem rasla, tudi zaradi inflacije oziroma številnih podražitev. Vsi skupaj (brez Tuša) so lani ustvarili več kot 4,2 milijarde evrov prometa. Z izjemo Mercatorja in Lidla je vsem rasel tudi dobiček.

Spar v maloprodaji prehitel Mercator

Lani je največjo rast prihodkov med vsemi trgovci na drobno zabeležil Spar Slovenija. Njihovi prihodki so se glede na leto 2022 zvišali za 13,6 odstotka in so prvič presegli milijardo evrov. Skupaj z 29 franšiznimi prodajalnami so ustvarili 1,09 milijarde evrov prihodkov. Svoj tržni delež so okrepili na 21,7 odstotka. Glede na leto 2022 se je število nakupov povečalo za 7,9 odstotka, in sicer so leta 2023 zabeležili 58,6 milijona nakupov, kar pomeni, da je v Sparu vsak dan v povprečju nakupovalo skoraj 200 tisoč kupcev.

"Raziskave kažejo, da kupci mesečno največ potrošijo pri nas. Ob tem nas ocenjujejo kot vodilnega trgovca pri atributih, kot so kakovost storitve, raznolika ponudba, kakovost svežih izdelkov in dobro razmerje med kakovostjo ter ceno, kar nam potrjuje, da uživamo visoko zadovoljstvo in zaupanje svojih kupcev. To je po našem mnenju ključen dejavnik naše rasti," poudarjajo v Sparu.

Spar, ki ima 5.200 zaposlenih, je tudi prvič v zgodovini v trgovini na drobno ustvaril več prihodkov kot Mercator. Mercatorjevi celotni prihodki, skupaj z veleprodajo, so lani sicer znašali 1,31 milijarde evrov, a so v maloprodaji realizirali "le" 1,04 milijarde evrov. Prihodki iz prodaje na drobno so zrasli za 5,5 odstotka.

Ob tem v Mercatorju izpostavljajo, da je podjetje v procesu prestrukturiranja. V skladu s tem zatrjujejo, da je Mercator v letih 2023 in 2024 veliko vlagal v konkurenčnost na izrazito zahtevnem trgu z živili v Sloveniji. "Zahtevnem v smislu izredno visoke konkurenčnosti trga, dejstva, da povprečen kupec v Sloveniji v povprečju na mesec obišče skoraj pet različnih trgovcev, da je v njegovem ospredju predvsem akcijska cena in še bi lahko naštevali," lansko poslovanje komentirajo v največjem zaposlovalcu med gospodarskimi družbami v Sloveniji. Zaposlujejo namreč 7.372 ljudi.

"Da je bila odločitev prava, kažejo tudi rezultati poslovanja v letu 2024, ki pa jih pred objavo poslovnega poročila ne moremo podrobneje predstavljati. Potrdimo pa lahko, da Mercator v letu 2024 posluje bolje, kot to velja za trg trgovine z živili v Sloveniji," zatrjujejo.

Po prihodkih jima je s 674 milijoni evrov, kar je 5,3 odstotka več kot leto prej, sledil Hofer. Dohiteva ga Lidl, ki je lani prihodke povečal za 12,5 odstotka in realiziral 639 milijonov evrov prodaje. Oba diskontna trgovca imata trenutno nekaj več kot dva tisoč zaposlenih.

"Poslovno leto 2023 je bilo za Lidl Slovenija uspešno, prihodke od prodaje smo povečali za več kot desetino; veseli smo, da nam zaupa vse več kupcev. Njihovo zaupanje bomo še naprej ohranjali z zavezo, da jim ponujamo kakovostne izdelke po ugodni ceni, kar nam omogočajo dodelani procesi, optimizirane logističnih poti in tesno sodelovanje z dobavitelji," napovedujejo v Lidlu, ki ima 68 poslovalnic.

Zavidljivo, 12,1-odstotno rast prihodkov v letu 2023 je zabeležil tudi Eurospin. Ustvaril je 286 milijonov evrov prihodkov.

Lestvico največjih trgovcev zaključuje družinsko podjetje Jagros, ki je v trgovinah Jager na severovzhodu Slovenije ustvaril skoraj 230 milijonov evrov prometa oziroma 6,7 odstotka več kot leto prej.

Kot smo omenili že v uvodu, Engrotuš še ni razkril poslovanja za leto 2023, a so nam iz podjetja zatrdili, da so tudi oni lani ustvarili višje prihodke kot v letu pred tem. "Čeprav smo svoje napore usmerjali tudi v učinkovito obvladovanje stroškov, je bila rast stroškov višja od rasti prihodkov. V letu 2023 so se bistveno povečali vsi stroški, še zlasti cena energije. Višji so bili tudi stroški dela tako zaradi dviga minimalne plače kot tudi drugih zvišanj, ki so bila določena z novo panožno kolektivno pogodbo," so pojasnili.

Kako pa je z dobički največjih trgovcev?

Pri dobičkih trgovcev je vrstni red drugačen. Poslovni izkazi za lani razkrivajo, da vsem trgovcem kljub rasti prihodkov niso rasli tudi dobički.

Najbolj je izstopal Hofer, saj je dobiček povečal za kar 127 odstotkov glede na leto prej. Če so imeli leta 2022 skoraj 15 milijonov čistega dobička, je ta lani narasel na 33,8 milijona evrov. V podjetju z več kot dva tisoč zaposlenimi v 93 trgovinah pojasnjujejo, da so k strmi rasti dobička v letu 2023 poleg rasti prometa najbolj prispevali višji prihodki iz naslova odprave slabitev in višji finančni prihodki.

Več si lahko preberete tukaj.

Povezovanje Mercatorja, ki je v lasti Fortenova grupe, in Engrotuša bo utrdilo položaj obeh trgovskih podjetij ter slovenskim dobaviteljem in zaposlenim prineslo nove razvojne priložnost, koristi iz povezovanja pa bodo imeli tudi kupci, so sporočili iz Fortenove.

Podpisniki pogodbe so prepričani, da povezovanje obeh podjetij pomeni odlične temelje za prihodnjo rast skupnega podjetja in seveda dolgoročno vzdržnost poslovanja, s katero bodo pridobili vsi deležniki in posledično celotno gospodarstvo.

Andraž Tuš je v imenu prodajalcev, podjetij Tuš holding in AH Invest 1, poudaril: "Danes smo podpisali pogodbo o prodaji stoodstotnega deleža podjetja Engrotuš, d. o. o., brez dejavnosti Tuš drogerija, ki je v postopku oddvojitve. Po večmesečnih pogajanjih smo se odločili za prodajo kupcu, ki je po naši oceni najboljša izbira za zaposlene, poslovne partnerje in razvoj osnovne dejavnosti podjetja. Verjamemo, da bo imelo to povezovanje pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo."

Delo je danes pisalo, da je Mercator oziroma njegov lastnik, hrvaška skupina Fortenova, za nakup trgovske verige Tuš, tako maloprodaje kot veleprodaje, plačal okoli 30 milijonov evrov. Časnik omenja tudi morebiten zaplet pri prevzemu zaradi soglasja agencije za varstvo konkurence, ki ga bodo morali v Fortenovi še pridobiti.

Kot smo že poročali, sta v zaključku prodajnega postopka trgovske verige Tuš, ki je v 80-odstotni lasti sklada Alfi in 20-odstotni lasti Mirka Tuša, ostala dva ponudnika, in sicer nemška trgovska veriga Rewe in Fortenova, ki je bila po informacijah Dela prepričljivejša, tudi z nekaj višjo kupnino. Po informacijah Dela bodo drogerije Tuš ostale v lasti družine Tuš.

Nepremičnine ostanejo skladu Alfi oziroma upnikom Engrotuša. Zadnji se je namreč razdolžil tudi s prodajo nepremičnin, še poroča Delo.

Več si lahko preberete tukaj.

Pogodbi o finančnem prestrukturiranju sta sicer dve - za Tuš nepremičnine, ki ima v lasti nepremičnine trgovca, in Engrotuš, trgovsko družbo, povzema STA.

Alfi bo postal lastnik približno polovice nepremičnin

V Tuš nepremičninah bo Alfi unovčil večino zavarovanj in postal lastnik približno polovice nepremičnin, gre predvsem za trgovske, nekaj pa je še zemljišč, tudi v Srbiji. Po informacijah Financ se za konverzijo še odločajo tudi v skladu Anacap, ki se je pred časom prav tako potegoval za odkup večine terjatev, pa mu to ni uspelo, dva upnika, banka Sparkasse in DUTB, pa sta to možnost zavrnila. Na čim večje poplačilo svojih terjatev bosta tako čakala pet let. Tuš nepremičnine so omenjenim dolžne skupaj približno 150 milijonov evrov, piše STA.

Mirku Tušu bo ostalo 20-odstotkov družbe

V Engrotušu pa bo Alfi konvertiral terjatve v kapital in postal 80-odstotni lastnik trgovske družbe; Tuš Holdingu, katerega lastnik je Mirko Tuš, bo ostalo 20 odstotkov družbe. S tem bo Engrotuš prvič po letu 2014 izkazal tudi pozitiven kapital, navaja časnik.

Ko bodo spremembe vpisane v register, predvidoma v prihodnjem mesecu, bo Alfi dokončno prevzel tudi upravljanje Engrotuša. Imenovan pa bo še posvetovalni organ, ki bo imel podobno vlogo kot nadzorni svet, vanj bo Alfi imenoval štiri od petih članov, eden ostane družini Tuš. Pri tem bo uprava, v kateri sta poleg Jureta Kapetana tudi Andraž in Tanja Tuš, morala iskati soglasje za večino poslov, pri nekaterih bo meja že 50 tisoč evrov, povzema STA.

Vodenje podjetij predal sinu

Ustanovitelj skupine Tuš Mirko Tuš je svoje mesto pri vodenju podjetja lani po hudi poškodbi hrbtenice predal sinu Andražu. Konec leta pa je stekel tudi postopek preventivnega prestrukturiranja Tuš Holdinga in družb Engrotuš in Tuš nepremičnin. Tuš Holding je obvladujoča družba skupine Tuš in edini družbenik trgovske družbe Engrotuš. Osnovna dejavnost Tuša je trgovina, ki jo dopolnjujejo dejavnosti zabave, rekreacije, gostinstva in nepremičnin.

Več si lahko preberete tukaj.

V času epidemije novega koronavirusa je eno glavnih priporočil stroke omejevanje stikov oziroma čim večje zmanjšanje le teh. Ob rasti prvega vala epidemije spomladi so se v trgovinah vile dolge kolone kupcev, kasneje pa so se navade kupcev spremenile. Fizični obisk trgovine se je preselil pred računalniški oziroma tablični zaslon.

Spletni trgovini največjih trgovcev pri nas Mercator in Spar sta doživela izjemno rast obiska, na prosto dostavo pa je bilo potrebno čakati tudi po več dni. Oba sta po prvem navalu v začetku leta okrepila svoja oddelka za spletne nakupe, v drugem valu pa opažata še večji naval.

Mercator in Spar prva, pridružil se jima je Tuš

Pri Mercatorju je ob konicah lahko tudi do 10-krat več spletnih nakupov kot na začetku leta, v Sparu pa ocenjujejo, da se je povpraševanje v njihovi spletni trgovini povečalo za 20-krat. "Med največjim navalom je naročilo vsak dan skušalo oddati tudi več kot 22.000 kupcev," dodajajo v Sparu.

Trgovca z največjim tržnim deležem pri nas imata tudi največ izkušenj glede spletne trgovine. Ob prvem valu je na hiter vlak izjemnega povpraševanja po spletnih nakupih živil skočil tudi Tuš, ki za zdaj dostavlja v šest mest, pri čemer sodeluje s podjetjem GoOpti.

V Tušu so v obdobju epidemije zabeležili 3600-odstotno rast vrednosti spletnih nakupov in 13-kratno povečanje prijav s spletno trgovino.

"Po obdobju spomladanskega vala korone ocenjujemo, da je 40 odstotkov kupcev trajno spremenilo svoje nakupovalne navade," dodajajo v Tušu.

Diskonti še sramežljivi

Na drugi strani pa za zdaj na spletu, razen v zelo osiromašeni obliki, niso prisotni diskontni ponudniki živil kot so Hofer, Lidl in Eurospin, ki v zadnjih nekaj letih krepijo svoj tržni delež.

Hofer trenutno ponuja spletna naročila za tehnično robo, belo tehniko, izdelke za šport in prosti čas, pohištvo in pripomočke za domačo obrt. Med prvim valom so za krajši čas ponudili tudi živila v naprej sestavljenem paketu, o vzpostavitvi trajne spletne trgovine z živili pa za zdaj ne razmišljajo.

"Glede prihodnjih načrtov o širitvi spletne ponudbe tudi na prehranske izdelke je še preuranjeno govoriti. Kot smo že poudarili, sta pri tem ključna pravi nabor prehranskih izdelkov in premišljena logistika, s čimer bi lahko tudi prek spleta v celoti izpolnjevali obljubo najboljše kakovosti," odgovarjajo pri Hoferju, kjer v letošnjem letu ne opažajo padca fizičnega obiska njihovih trgovin.

Pri klasičnem načinu trgovine ostajajo tudi pri Lidlu. "V minulih mesecih, ko je nakupovanje zaznamoval izbruh koronavirusa, opažamo, da so kupci še bolj kot doslej organizirani pri svojem nakupovanju, natančno vedo, po kaj pridejo v naše trgovine, njihov nakup je raznolik, saj so se navadili pripravljati obroke doma," sporočajo iz Lidla. Opažajo, da je kupcem še bolj pomembno, da nakup opravijo enostavno in hitro, v zadnjem obdobju pa se kupci bolj pogosteje odločajo za plačilo s karticami.

Fracozi zgodni, a hitro zaključili

Za razliko od klasičnih trgovcev, ki so bodisi že pred časom bodisi pred kratkim več pozornosti namenili spletni trgovini, in diskontom, ki za zdaj še ne razmišljajo o tem koraku, pa je pred leti svojo obliko spletne trgovine ukinil francoski trgovec E.Leclerc, ki ima v Sloveniji dve trgovini – v Ljubljani in Mariboru.Za izstop so se odločili poleti 2017. Storitev se je imenovala E.Leclerc Drive in je omogočala dostavo hrane, kupljene prek spletne strani, na dom. Svojo storitev so uvedli konec maja leta 2014, ko so odprli prevzemno mesto v ljubljanskih Mostah, julija lani so odprli še drugo prevzemno mesto, po nekaj več kot treh letih pa so storitev ukinili.

Na spletu kupuje vsak drug Slovenec, a prednjači tehnika

Na spletu je v zadnjem letu je nakup opravil vsak drug Slovenec, vendar v ospredju ni hrana, pač pa prevladujejo nakupi oblačil in športne opreme ter čevljev, sledijo pa jim nakupi dobrin za gospodinjstvo (pohištvo, bela tehnika …).

Več si lahko preberete tukaj.

Ob zaostrovanju epidemiološke slike v zadnjih tednih v Sloveniji in sprejetih novih ukrepih za omejevanje širjenja novega koronavirusa je znova pomembno vprašanje, na kakšen način opravljati nakupe, da bi se čim manj izpostavljali možnosti okužbe. Že nekaj časa so za nakupe živil in naročilo hrane aktualna spletna naročila in spletne trgovine.

Čeprav je Slovenija v samem evropskem vrhu po številu trgovin na število prebivalcev, je epidemija koronavirusa močno vplivala na nakupne navade potrošnikov. Ti se zdaj vse pogosteje odločajo za spletne nakupe, zelo pa so se naročila povečala tudi dostavljavcem hrane. Na to je vplivalo tudi zaprtje gostinskih lokalov po Sloveniji, zato sta dostava in prevzem na lokaciji ostala edina izbira za restavracije.

Največ dostav opravita ponudnika Ehrana in Wolt. Njune dostavljavce z rdečimi in modrimi torbami lahko večkrat dnevno vidimo na ulicah Ljubljane. Ehrana, ki je naprej razvila stran za naročanje, kjer je združila številne restavracije, dnevno prejme več tisoč naročil. Sodelujejo z več kot 400 restavracijami, vendar ne opravljajo dostave za vse.

Povprečna razdalja dostave znaša 1,5 kilometra, 80 odstotkov dostav pa opravijo s kolesom. "Naši dostavljavci imajo na voljo osem električnih koles in nekaj navadnih koles. Večinoma se dostavljavci odločajo za uporabo lastnega kolesa, saj lahko vozijo specialke ipd.," odgovarjajo pri Ehrani, ki dostavlja po Ljubljani, Mariboru in Celju.

"Število dnevno registriranih uporabnikov se je v času karantene početverilo, tudi po preteku prve karantene pa smo imeli enako dnevno število naročil," dodajo pri Ehrani, za katero stojita podjetji Trilogic in 5logic.

Delajo štiri ure dnevno

V zadnjem letu je Ehrana dobila močno konkurenco s finskim Woltom. Njihovi dostavljavci večinoma sodelujejo z njimi prek s. p. ali študentskih napotnic, v povprečju delajo štiri ure dnevno, v tem času pa prevozijo od 30 do 40 kilometrov. Izpostavili so primer dostavljavca, ki dnevno opravi 80 kilometrov.

"Naši ekipi so se pridružili izjemni posamezniki, mnogi s področja turizma, ki so zaradi epidemije ostali brez dela. Niso vezani na število ur, ki bi jih morali opraviti. Plačani so za vsako dostavo, hkrati pa dobijo dodatek za vsakih 250 metrov oddaljenosti restavracije od naslova za dostavo. Nagrajeni so tudi z bonusi," o plačah dostavljavcev povedo pri Woltu. Kot so pred časom poročali pri Financah, lahko dostavljavec zasluži okrog dva tisoč evrov bruto.

Povprečna dolžina dostave pri Woltu je 2,5 kilometra, zgornja meja pa je postavljena pri štirih kilometrih.

"Zdaj je še posebej pomembno, da priskočimo na pomoč restavracijam, ki so z zaprtjem izgubile tudi do 80 odstotkov tedenskih prihodkov. Vse moči smo zato usmerili v to, da jim zagotovimo čim več naročil, hkrati pa smo pospešili postopek dodajanja novih ponudnikov v aplikacijo," dodajajo.

Oba ponudnika tudi razmišljata o širitvi nabora storitev, oba že dostavljata tudi manjši izbor izdelkov, ne le pripravljene hrane.

Trgovci opazili tudi 20-kratno povečanje spletnega naročanja

Klasični trgovci so se morali že od prvem valu epidemije prilagoditi in večjo pozornost nameniti spletnemu naročanju. Pred tem je bilo spletno nakupovanje živil v Sloveniji manj pogosta izbira, drugače pa je bilo pri nakupovanju elektronskih naprav.

Spomladi, v prvem valu epidemije, so bila mesta za spletno naročilo živil zasedena tudi več dni vnaprej, sproščena mesta pa so se izjemno hitro zapolnila.

V največjem trgovcu Mercatorju so že spomladi povečali ekipo, ki skrbi za spletne nakupe, tako da so proste dostave že za naslednji dan, ob tem pa ponujajo možnost prevzema nakupa na 15 lokacijah.

V Sparu ugotavljajo, da se je marca in aprila zanimanje za spletno naročanje povečalo za 20-krat.

"Povečanemu številu naročil smo se prilagodili na različne načine, med drugim smo zaposlili dodatne sodelavce, razširili skladišče ter povečali število voznikov in dostavnih vozil. Te dni ponovno opažamo bistveno povečano zanimanje za spletno nakupovanje, saj se časovna okna za dostavo oziroma prevzem zasedajo še hitreje kot sicer, čemur se poskusimo prilagoditi v največji mogoči meri," pravijo v Sparu.

Tuš opaža trajne spremembe nakupovalnih navad

Med prvim valom epidemije je svojo spletno trgovino zagnal tudi Tuš. Trenutno imajo več sto naročil dnevno, glede na trende pa kmalu pričakujejo preboj tudi v več tisoč. Podobno kot Mercator in Spar tudi Tuš omogoča prevzem nakupa na izbranih lokacijah.

"Letos v času epidemije so se nakupne navade prilagodile razmeram. Kupci so nakupe opravljali manj pogosto, a v večjem obsegu. Kupci se čedalje pogosteje odločajo tudi za nakupe živil prek spleta, kar je bila izkušnja že spomladanskega vala. V obdobju epidemije smo zaznali 3600-odstoten porast vrednosti v spletnih nakupih in 13-kratno povečanje prijav v spletni supermarket," pravijo v Tušu in ocenjujejo, da je 40 odstotkov kupcev trajno spremenilo nakupovalne navade.

Največ zanimanja za prenosnike

V enem od največjih ponudnikov elektronskih naprav, družbi BigBang, opažajo največjo rast povpraševanja po izdelkih, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. To so prenosniki, slušalke, ki izolirajo zvok okolice …

Več si lahko preberete tukaj.

Kot so za STA pojasnili v Mercatorju, bodo njihove poslovalnice, ki so bile doslej odprte do 21. ure ali še dlje, od torka odprte do 20.45.

V Tušu bodo poslovalnice, ki so bile doslej odprte do 21. ure, od torka zapirali ob 20. uri.

S torkom se spreminja tudi delovni čas nakupovalnih središč v upravljanju družbe SES - to so Aleja Ljubljana Šiška, Citypark Ljubljana, Citycenter Celje, Europark Maribor in Center Interspar Vič. Kot so sporočili, bodo od ponedeljka do petka odprta od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 20. ure. Izjema so trgovine Interspar, ki bodo vse dni odprte od 8. ure do 20.30. Ob nedeljah so omenjena nakupovalna središča zaprta.

V OMV so pojasnili, da bodo urnike izbranih bencinskih servisov najverjetneje primorani prilagoditi. Vse spremembe bodo sproti objavljali na svojih spletnih straneh, so dodali.

Vlada je namreč na današnji dopisni seji sprejela prepoved gibanja od 21. do 6. ure. Ukrep bo začel veljati v torek. Izjeme od te prepovedi so odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, prihod in odhod na delo ter izvajanje nujnih delovnih nalog ali dostop in nudenje storitev za nujne primere.

Za trgovine in druge zaprte javne prostore je vlada že v začetku meseca določila tudi, da je lahko v njih le ena stranka na 20 kvadratnih metrov površine prostora. Osebe, ki so tam zaposlene, se pri tem ne upoštevajo.

Več si lahko preberete tukaj.

Vlada je odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom sprejela sredi marca v okviru ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa. Po njem so bile trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, odprti so bili lahko le bencinski servisi in lekarne.

Prepoved obratovanja ob nedeljah je prenehala v petek, zato bodo nekatere trgovske družbe danes odprle vrata kupcem. Med njimi bodo Mercatorjevi hipermarketi, supermarketi in trgovine v turističnih krajih, večina Tuševih poslovalnic ter Hoferjeve trgovine. Kupce bodo vabili tudi v trgovinah Eurospin, Bauhaus in Obi, poroča STA.

Spar, Eleclerc in Citypark prihodnjo nedeljo

Sparove trgovine, ki so bile ob nedeljah in praznikih odprte pred razglasitvijo epidemije, bodo po napovedih družbe vrata znova odprle prihodnjo nedeljo, enako se obeta ljubljanskemu Eleclercu in nakupovalnemu središču Citypark.

V Lidlu so povedali, da se bodo o nadaljnjih korakih odločali glede na odziv konkurence, zaenkrat ponovnega odprtja ob nedeljah ne napovedujejo niti v Jagru.

Več si lahko preberete tukaj.

Mercator bo to nedeljo odprl vsaj hipermarkete in supermarkete in trgovine v turističnih krajih, odprte bodo tudi trgovine M Tehnike, ki so v istih trgovskih centrih kot Mercatorjeve trgovine. "Za prihodnje obdobje pa bomo pripravili seznam vseh v nedeljo odprtih trgovin in urnik obratovalnega časa, ki ga že zdaj prilagajmo glede na potrebe kupcev," so STA povedali v največjem slovenskem trgovcu.V Tušu bodo večino poslovalnic odprli že to nedeljo. Kot so povedali za STA, bodo trgovine ob nedeljah odprte po veljavnem delovnem času, kakršen je veljal že v času pred razglasitvijo epidemije covida-19.

Spar in Lidl prihodnjo nedeljo, Hofer že to

Sparove trgovine bodo to nedeljo še ostale zaprte, od naslednje nedelje, 2. avgusta, pa bodo spet obratovale po delovnem času, kakršen je veljal pred razglasitvijo epidemije covid-19, so za STA povedali v družbi.

Hofer bo svoje trgovine odprl že to nedeljo. Delovni čas bo enak kot pred epidemijo, in sicer bodo njihove trgovine ob nedeljah odprte med 8. in 15. uro, so za STA povedali v trgovcu.

Lidlove prodajalne bodo to nedeljo ostale zaprte. "O nadaljnjih korakih se bomo zaradi zagotavljanja konkurenčnosti ter stabilnosti podjetja in ohranitve delovnih mest odločali glede na odziv konkurence," so za STA zapisali v podjetju.

Vlada je odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikov, s katerim je v času epidemije omejila delovanje večine dejavnosti, spremenila v četrtek, veljati pa je začel danes. S spremembo je odpravila določitev minimalnega obratovalnega časa trgovin z živili in prepoved obratovanja ob nedeljah.

Več si lahko preberete tukaj.