Cilj vseh udeleženih strank v stečajnem postopku je postopek čimprej končati, zagotoviti čim večjo stečajno maso in doseči poplačilo upnikov, seveda v skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov in načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. Zakon pa upnikom omogoča tudi bolj aktivno vlogo pri doseganju omenjenega cilja.
Predlog za izdajo začasne odredbe
Začasne odredbe se uporabljajo takrat, ko bi z zavarovanjem terjatve bilo nevarno odlašati do pravnomočne sodne odločbe, pri čemer ločimo odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. S pravočasno začasno odredbo se je tako mogoče izogniti kasnejšim sodnim postopkom za izpodbijanje dolžnikovih dejanj, kar bistveno poceni in pohitri stečajni postopek. V nadaljevanju tega besedila se bomo osredotočili predvsem na zavarovanje denarnih terjatev.
Kakšen je namen izdaje začasne odredbe v stečajnem postopku?
Začasno odredbo, prilagojeno posebnostim stečajnega postopka, ureja 240. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP. Njen glavni namen je preprečiti poslabšanje položaja stečajnih upnikov s privilegiranjem posameznih upnikov ali zmanjševanjem vrednosti dolžnikovega premoženja. Za podrobnejšo ureditev ZFPPIPP napotuje na smiselno uporabo 270. in 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ.
Kdo lahko zahteva izdajo začasne odredbe?
Pogoj, da sodišče, ki vodi predhodni stečajni postopek, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika je, da upnik verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika.
Kakšne vrste začasnih odredb poznamo?
Sodišče sme za zavarovanje denarne terjatve izdati različne začasne odredbe, s katerimi je mogoče doseči namen zavarovanja, najpogostejše pa so tiste, s katerimi se:
• Dolžniku, njegovemu poslovodstvu ali prokuristom omeji pravica za sklepanje pogodb ali opravljanje drugih pravnih poslov,
• izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi dolžnikov denarni račun, odredi, da sme dolžnikove naloge za plačilo v breme tega računa izvršiti samo na podlagi soglasja sodišča,
• dolžniku prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnine ali stvarne pravice, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, in odredi zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi,
• določi, da je za veljavnost pravnih poslov dolžnika, ki so pravni temelj za razpolaganje s premoženjem dolžnika, potrebno soglasje sodišča.
Zakaj začasna odredba ne učinkuje tudi po začetku stečajnega postopka?
Zato, ker ni potrebna. Z začetkom stečajnega postopka namreč po zakonu nastopijo omejitve dolžnikove pravne in poslovne sposobnosti – prenehajo vsa pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov, vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov pa preidejo na stečajnega upravitelja. Upravitelj je dolžan pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.
Začasna odredba je tako smiselna zgolj v času od vložitve predloga za začetek stečaja, do izdaje oklica o začetku stečajnega postopka.
Ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom
V primerih, ko je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, lahko sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Upniki v takem primeru ostanejo v celoti nepoplačani.
Kaj, če se upnik s tako ugotovitvijo sodišča ne strinja?
Kadar je po mnenju upnika taka ugotovitev napačna oz. bi bilo mogoče z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika doseči, da bi se stečajna masa povečala do te mere, da bi poleg poplačila stroškov, zadoščala tudi za sorazmerno poplačilo terjatev, zlasti pa v primerih, ko:
• je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko,
• so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko,
• v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano,
• bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati vrednost stečajne mase, imajo upniki po objavi sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom 15 dni časa za vložitev ugovora.
Za več informacij in pregled vašega konkretnega primera nas lahko pokličete na 02 555 20 78 ali nam pišete na izterjave@prohit.si.
PROHIT d.o.o., Tržaška cesta 37 A, 2000 Maribor, 02 555 20 78, izterjave@prohit.si, info@prohit.si